Tehnologija je  močno posegla v obstoječe načine dela, še posebej pri rutinskih in ponavljajočih se opravilih. Trend se bo z razvojem in aplikacijo umetne inteligence (AI) le še potenciral, to pa bo zelo spremenilo tudi delo vodij in managerjev.

Odločanje

Managerji so odločevalci. Večji del odločitev temelji na informacijah, ki jih ima tisti trenutek v roki. Za pridobivanje, pregled in analizo podatkov lahko porabi celo dopoldne ali celo več dni. AI bo to naredila v nekaj sekundah. Posledično se bo z uporabo AI sprejemanje odločitev potisnilo navzol po organizacijski strukturi, saj bo zaposlenim na voljo večji bazen informacij. S pomočjo AI bodo lahko sprejemali odločitve, ki temeljijo na realnih podatkih, analizah le teh in podatkovnih simulacijah. To pa pomeni, da se bo povečala potreba po hitrem deljenju in pretoku informacij. Manager bo sprejemal le dolgoročne, strateške in razvojne odločitve, fokus se bo izostril. Seveda večina odločitev ne temelji le na golih podatkih, ampak odražajo tudi kulturo organizacije, osebne vrednote, občutek, etičnost ipd. To pomeni, da bo pri delu managerjev precej bolj prišla do izraza sposobnost človeške presoje, saj podatki kljub njihovi količini, še ne sestavijo celotne slike.

Motiviranje za spremembe

Več raziskav je pokazalo, da vodje preko 50% časa namenjajo dogovarjanju sestankov, odgovarjanju na maile, sestavljanju mesečnih/kvartalnih poročil ipd. Le 15% časa namenijo strateškemu razmisleku in razvoju talentov. S pomočjo AI se bo to razmerje obrnilo; vodje se bodo lahko posvetili delu z višjo dodano vrednostjo, ki jim predstavlja večji intelektualni izziv.

Vodje bodo delovali kot mentorji, ki bodo povezovali kompetence, zahteve okolja in priložnosti med seboj. Za to pa je potrebna visoka usposobljenost na specifičnem področju, ki je podkrepljena z močno čustveno inteligenco. Poskrbeti bodo morali, da bo vsak član teama ustrezno usposobljen, krepiti agilnost teama in jih povezovati v utrjeno moštvo. Uvajanje sprememb je in bo ključna kompetenca. AI sicer prehiteva človeške kognitivne sposobnost, ne more pa nas ujeti pri razumevanju čustev in človeških vedenj. Managerjeva vloga bo sestaviti člane timov tako, da se bodo kompetence dopolnjevale. Kljub temu, da nam bo AI olajšala marsikatero delo, je motiviranje in vodenje še vedno v domeni človeka in tako bo verjetno ostalo še kar nekja časa.

Agilnost, hitro odreagiranje in prilagajanje bo postalo še bolj pomembno. To pomeni, da bo do izraza prišla sposobnost opazovanja. Opazovati učinke AI na strategijo, procese in učinkovitost ter se ustrezno prilagajti, znati ločiti med tem, kje AI prinaša dodano vrednost in kje je bolje ohraniti bolj tradicionalne pristope bo stalna postavka v opisu del in nalog managerjev prihodnosti.

Povezovanje ljudi in tehnologije

Strah, da bi AI zbrisala poklice z obličja zemlje, je odveč. Nekaj poklicev bo seveda šlo v pozabo, a pojavljala se bodo nova dela, ki jih ta trenutek težko predvidimo. Tudi pred 15 leti nihče ni potreboval web developerja niti si ni mogel nihče zamisliti, kaj bi ta oseba počela. Tehnologija bo še bolj integrirana v naša življenja in delo, to pa bo zahtevalo od vodij nov pogled: ne gre za to, kako bodo roboti nadomestili ljudi, ampak kako naj z njimi sodelujejo. Ključna naloga vodij in managerjev torej bo povezovanje ljudi in tehnologije. Odgovorni bodo za načrt in implementacijo sprememb, ki bo ta par sinhroniziral v optimalno delovanje, usklajeno s strategijo in cilji. Delovali bodo kot  most med tehnologijo, ljudmi in strategijo. To pa bo od njih zahtevalo na eni strani poznavanje in razumevanje tehnologije, na drugi strani pa razumevanje ljudi in razvito čustveno inteligenco.

Razmišljanje in učenje

Čeprav AI že komponira skladbe, riše in piše pesmi, bo kreativnost v organizacijah še vedno v veliki meri domena ljudi. Ker se bo količina administrativnih in rutinskih opravil zmanjševala, bo bolj do izraza prišla sposobnost kreativnega/inovacijskega razmišljanja. Le to ni prirojeno le super genijem in umetnikom, ampak gre za priučeno veščino. Poslovni svet bo od managerjev in vodij pričakoval visoko razvito sposobnost ustvarjalnega razmišljanja, ti pa bodo to sposobnost morali krepiti v svojih teamih.

Ključno bo tudi samo poznavanje in razumevanje tehnologije – kako AI vpliva ne le na podjetje, ampak na celotno okolje v katerem poslujejo: kako vpliv čutijo kupci, dobavitelji, kako vpliva na logistične poti, kako AI izkorišča konkurenca itd. Ne gre za to, da moramo razumeti tehnične detajle AI, razumeti pa moramo uporabnost in aplikabilnost. Večina nas tudi ne razume, kako deluje motor avtomobila, vemo pa, da se na cilj lahko pripeljemo z 80 km na uro ali 140 km na uro. Če ne bomo razumeli in izkoristili potenciala AI bo tako, kot da bi se peljali 80 km na uro, naša konkurenca pa 200. To lahko povzroči nekaj preglavic predvsem starejšim kadrom, ki niso odraščali s pametnim telefonom v roki. Ker pa so na managerskih in vodstvenih pozicijah večinoma starejši (v kolikor ne gre za start-upe), je sposobnost in volja do učenja tisto, kar bo posamezniku ohranilo delovno mesto. To je neposredno povezano z osebno agilnostjo – kako hitro se je oseba sposobna prilagajati razmeram in spremembam. Ta sposobnost je delno prirojena, v veliki meri pa jo lahko natreniramo. Pomembno je, da o tem začnemo razmišljati, krepiti in se učiti že zdaj. V dobi AI bodo vodje in managerji ves čas tako v vlogi učitelja kot v vlogi učenca.

Tehnologija bo vplivala na način, kako ljudje sodelujejo, na sistem odgovornosti, posledično se bodo izoblikovale drugačne kulture znotraj organizacij. Managerjeva naloga je najprej prebiti kulturne ovire, ki preprečujejo uvedbo tehnologij, nato pa ob pomoči tehnologij oblikovati kulturo v smer, ki bo ustrezna za nove načine dela in odnosov znotraj organizacije. Prilagoditev organizacije na AI bo dvignilo potrebo po mehkih veščinah in fleksibilnosti.

Manager prihodnosti

AI se bo izkazala za cenejšo in bolj natančno, bolj učinkovito na mnogih področjih. To pa ne pomeni, da bodo ljudje izrinjeni z delovnih mest, le način dela bo precej drugačen. Tudi in predvsem za vodje in managarje, saj bodo v veliki meri ravno oni tisti, ki bodo oblikovali kvaliteto sodelovanja med ljudmi in tehnologijo. Tudi ni vse zlato, kar se sveti in marsikateri AI projekt bo padel v vodo. Pa vendar ni dvoma, da je AI tu in vpliva na delo intenzivno in neizogibno. Ne vemo točno, kaj vse bo še prinesla s seboj. Le podjetja, ki že zdaj eksperimentirajo z implementacijo AI, bodo dosegala konkurenčno prednost, saj bodo nanjo pripravljena in bodo lahko hitro izkoristila njene prednosti. Zato bo več dela po načelu »poskusi in se uči«. Pripravljenost delati napake, razumno tvegati in preizkušati je nova mantra managerskega sveta. Seveda pa bo pri tem spet pomagala AI, saj bo delala napredne simulacije, napovedi in predikcije, na ljudeh pa bo, da bomo zadeve implementirali. V tem trenutku je naloga vodij in managerjev iskati priložnosti za eksperimentiranje in učenje o AI v svoji panogi.

AI ne bo popolnoma spremenila sveta čez noč, je pa hitrost napredka hitrejša, kot se marsikateri vodja ali manager zaveda. Kar lahko sedaj naredimo je, da pripravimo sebe, svoj team in organizacijo na nadaljni razvoj AI, saj že zdaj vemo, da bo uspeh v največji meri odvisen od zmožnosti sodelovanja, deljenja informacij, eksperimentiranja, presoje, učenja, čustvene inteligence. Ključna dodana vrednost vodij in managerjev prihodnosti bo v visoko razvitih veščinah ustvarjalnega razmišljanja, managementa sprememb, empatiji, povezovanju.

Avtor: Brigita Tomas

Delite prispevek

Se vam zdijo prispevki koristni in vredni branja?

Izpolnite obrazec in obvestila vas bom o novih zapisih.