Zgodba pravi, da je Aleksander Makedonski na smrtni postelji svojemu tajniku narekoval tri zadnje želje:

»Želim, da na pogrebu krsto nosijo moji zdravniki.
Želim, da ljudstvu, ki bo spremljalo moj pogreb, ob cesti nasujete zlatnikov.
Želim, da v krsto zvrtate dve luknji, skozi kateri bosta viseli moji roki.«

Tajnik si je vse skrbno zapisal, a mu radovednost ni dala miru in je vprašal kralja, čemu te nenavadne želje.

Aleksander Makedonski je odgovoril: »Ker želim, da vsi vidijo, da mi kljub najboljšim zdravnikom ni uspelo ubežati zadnji uri. Želim tudi, da ljudje vidijo, da ničesar ne morem vzeti s seboj. In želim, da vsi vidijo, da je čas edino, kar imamo v tem življenju in da ga nihče ne more zadržati v svojih rokah.«

Zadržati časa resda ne moremo, lahko pa se odločimo, kako bomo z njim ravnali in kako ga bomo porabili.

Večina od nas nima dovolj časa za vse, kar bi morali ali želeli storiti.

Ali se tudi vam dogaja, da kljub temu, da ves čas hitite, se kup nedokončanih nalog kar ne zmanjša, skačete z enega projekta / sestanka na drugega in imate pogosto ob koncu dneva občutek, da ste ves dan delali, naredili pa bolj malo?  Morda ne znate več uživati niti v prostem času, saj imate v mislih dolg ‘to-do’ seznam, ki čaka na vas?